Krvavenje dlesni – kaj storiti?

Če imamo težave v ustih, se te žal ne bodo pozdravile kar same od sebe, saj je pri številnih težavah potrebna naša pomoč. To še zlasti velja za parodontitis, nevarno vnetje obzobnega tkiva. Parodontitis ne boli in se le občasno kaže kot krvavenje dlesni, zatekle dlesni in zadah iz ust, vendar pomeni kljub temu veliko nevarnost za usta in zdravje.

Za razliko od prehodnega vnetja dlesni (gingivitis) gre pri parodontitisu za napredujočo bolezen, propadanje tkiva in čeljustne kosti, ki ga sprožijo zelo agresivne bakterije. Brez zdravljenja parodontitisa je možno celo izpadanje zob.

Treba pa je sprejeti dejstvo – vnetje dlesni vse prepogosto prezremo. Enega najznačilnejših simptomov, zadah iz ust, oboleli sami ne zaznavajo, najbližji pa jim zaradi vljudnosti te teme ne omenjajo. Ker se tipični simptomi parodontitisa, kot so krvavenje dlesni in vneti zobni žepki, navadno pojavljajo v valovih, ima v vmesnem času večina bolnikov občutek lažne varnosti.

Žal pa ni tako: dlje ko je prisoten parodontitis, agresivnejši postane in bolj se širi, s tem pa se širi tudi škoda, ki jo povzroča.
 

Kdo zboli za parodontitisom?

Pri približno 80 % ljudi v vseh starostnih skupinah je prisotno vnetje dlesni. Pri 45–65 % odraslih so že vidni zobni žepki in s tem parodontalna bolezen.
Pri otrocih in mladostnikih je glavni vzrok za zdravljenje zob karies, pri 40-letnikih pa je parodontitis že v skoraj 80 % vzrok za izgubo navidezno zdravih zob ter tako glavni vzrok dolgotrajnih in dragih postopkov nadomeščanja zob.

Glavni vzroki za izgubo zob:

Kako nastane parodontitis?

V ustni votlini imamo okoli 50 milijard bakterij. Približno polovica od 300 različnih prisotnih vrst lahko uničuje naše zobe.

Še zlasti dobro se bakterije počutijo na zobnih oblogah na površini zob in na robu dlesni (gre za tako imenovani plak), sestavljenih iz ostankov živil, sline in celic sluznice.

Glavni vzroki za razbohotenje bakterijskih zobnih oblog so nezadostna oziroma nepravilna nega zob in preredki obiski zobozdravnika ali ustnega higienika za zagotavljanje redne zobne higiene.

Na zdravje zob in dlesni lahko vplivata oslabljen imunski sistem in oksidativni stres. Slednji se pojavi med drugim zaradi kajenja, psihičnega stresa, napačne prehrane in pomanjkanja gibanja.
 

Nastanek in razvoj parodontitisa

Če zobnih oblog ne odstranjujete redno, bakterije v njih tvorijo snovi, ki so škodljive za dlesni. Bakterijski encimi, toksini in antigeni napadejo dlesni in s tem sprožijo vnetne procese. Najprej se začne zatekanje, pordelost in krvavitev dlesni.

Spremembe, na katere morate biti pozorni: za oceno in zdravljenje se je najbolje obrniti na zobozdravnika. Če zobnih oblog še vedno ne odstranjujete redno in temeljito, lahko bakterije, ki povzročajo vnetje, prodrejo v globlje plasti zobnega tkiva in povzročijo bolezen zobnih jamic.

V zobnih jamicah se agresivne bakterije še dodatno razmnožujejo ter tako uničijo vezivno tkivo in čeljustno kost. Zato se dlesni vedno bolj umikajo. Zobje imajo manj oprijema, začnejo se premikati in na koncu lahko izpadejo.

Potek parodontitisa:

Kaj lahko nezdravljen parodontitis povzroči v telesu?

Najnevarnejša značilnost parodontitisa: gre za prikrito bolezen, ki ne boli in je komaj opazna. Ker se sama od sebe ne ustavi, se brez zdravljenja ali ob nezadostnem zdravljenju razširi po celem telesu, z njo pa tudi negativni učinki.
Med dlesnimi in zobnimi koreninami namreč nastane rana, ki sicer ni vidna od zunaj, lahko pa, če se razširi po celotni čeljusti, postane velika kot moška dlan, če seštejemo površino vseh zobnih žepkov in umikov dlesni. Ta rana je za bakterije kot na stežaj odprta vrata do srca.

To pomeni, da bolezenski proces ne prizadene samo ustnega zdravja, povzroči izgube zob in s tem dragega nadomeščanja zob, temveč lahko povzroči vnetne reakcije v celotnem telesu. Te pa povečajo dovzetnost za nekatere hude bolezni ali poslabšajo njihov potek.